Ali ste vedeli, da so starodavne civilizacije imele povsem različne prakse glede zajtrka, in da je kava postala priljubljeni jutranji napitek šele v 17. stoletju?

V srednjeveški Evropi zajtrk ni bil obrok, ki bi pripadal vsakomur. Rezerviran je bil samo za otroke, starostnike in bolne.

V 19. stoletju, z vzponom industrijske revolucije, je zajtrk postal pomemben obrok za delavce, ki so potrebovali energijo za dolge delovne dni. V tem času so se pojavili prvi komercialni zajtrki, na primer slavni koruzni kosmiči, ki jih je na trg ponesel John Harvey Kellogg, kot zdrav način za začetek dneva.

No, samo kavo za zajtrk si kar težko predstavljamo, vsaj jaz. Pa koruzni kosmiči tudi niso najbolj zdrava izbira. Vsekakor pa je zajtrk prvi obrok dneva, pa četudi ga jemo pozno dopoldan.

Naš prvi obrok v dnevu prekine nočni post

Se vam kmalu po jutranjem bujenju prebudi želodec in kliče po zajtrku? Ali pa ste bolj tip človeka, ki reče jaz ne jem zajtrkov? Jaz si nikakor ne predstavljam začetka dneva brez hranljivega in okusnega zajtrka.

Zajtrk je prvi obrok dneva, ki prekine nočno postenje (zajtrk v angleščini dobesedno pomeni “prekiniti post” – breakfast je break fast), spodbudi metabolizem, oskrbi možgane z energijo in izboljša koncentracijo. Kvaliteten zajtrk nam lahko pomaga preprečiti jutranjo utrujenost in izboljša našo produktivnost skozi ves dan.

Kaj se zjutraj dogaja v našem telesu?

Zjutraj se v našem telesu odvijajo številni pomembni procesi, ki vplivajo na naše počutje čez dan. Izločati se začne tudi stresni hormon kortizol. Le-ta pomaga telesu preiti iz stanja počitka v stanje budnosti. Pravijo tudi, da se dejansko zbudimo ravno zaradi izločanja kortizola, ki nas spravi pokonci.

Naše telo se zjutraj začne pripravljati na vnos pomembnih hranil, prebavni sistem se aktivira in čaka, da bo lahko absorbiral hranila iz prvega obroka dneva.

Naravno smo zjutraj lačni. In večina nas zato zaužije zajtrk.

Zajtrk ima največji smisel zjutraj

Bodisi vstanete ob sončnem vzhodu ali kasneje, se zajtrk smatra kot obrok, ki ga zaužijemo v prvi uri po prebujanju. Za mnoge ima pozitivne učinke, še posebej, če ga jemo zgodaj.

Boljša presnova: Zajtrk zgodaj zjutraj pomaga pri pospeševanju metabolizma po nočnem postu. Telo hitreje in učinkoviteje pretvarja hrano v energijo, kar lahko koristi pri vzdrževanju zdrave telesne teže.

Uravnavanje krvnega sladkorja: Zajtrk zgodaj zjutraj pomaga uravnati raven sladkorja v krvi, ki je zelo pomemben dejavnik za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2. Raziskave kažejo, da ljudje, ki jedo zgodnji zajtrk, zmanjšajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni za več kot 50 % v primerjavi s tistimi, ki jedo zajtrk pozneje ali ga izpuščajo.

Izboljšana mentalna ostrina: Zgodnji zajtrk lahko izboljša kognitivne funkcije in poveča raven energije skozi dan. Izboljša se nam produktivnost in koncentracija.

Preventiva pred prenajedanjem: Zgodnji zajtrk lahko pomaga preprečiti prenajedanje kasneje čez dan. Ko zaužijemo hranljiv obrok zjutraj, se zmanjšajo želje po nezdravih prigrizkih in prevelikih obrokih.

V ajurvedi je zajtrk pomemben obrok, saj podpira agni (prebavni ogenj), element prebavnega sistema. Močan agni pomeni dobro prebavo, absorpcijo hranil in izločanje odpadnih snovi. Če je agni šibek, se hrana ne prebavi pravilno, kar vodi do kopičenja toksinov (ama), ki povzročajo bolezni. Zajtrk med 7. in 9. uro pomaga vzdrževati močan agni in preprečuje nastanek ama.

Prestavitev zajtrka na kasnejšo uro je lahko koristna

Medtem ko moja prijateljica odlično funkcionira cel dopoldan brez hrane in pravi, da se dobro počuti, sem jaz ravno obratno. Kadarkoli sem prestavila ali preskočila zajtrk, sem bila razdražljiva, lačna, brez energije in nezmožna opravljati miselne naloge. Moj edini fokus je bil v želodcu, ki se je neusmiljeno oglašal in mi onemogočal početi karkoli.

Kasnejši zajtrk ima za nekatere (zame nikakor ne) tudi svoje prednosti. Če se prebujate kasneje, radi telovadite ali tečete s praznim želodcem ali imate drugačen življenjski ritem, vam zamik zajtrka odgovarja.

Ali pa prakticirate prekinjeno postenje in je vaš okvir hranjenja zajet na primer v osem ali šest ur v dnevu in nekako izpustite zajtrk. Če vam to ustreza in se ob tem dobro počutite – odlično! Nekateri na ta način učinkovito uravnavajo svojo težo in presnovo, pa tudi njihov um je lahko v času brez hrane izjemno bister.

Ljudje s specifičnimi zdravstvenimi stanji, kot so prebavne težave, se lahko bolje počutite z izpuščanjem zajtrka ali z zajtrkom ob kasnejših urah.

Optimalen čas zajtrka prilagodite sebi

Enostavne formule, kdaj je primerno, najbolj zdravo in najbolj koristno jesti zajtrk, ni. Vsak ima svoj življenjski slog, svoje navade in edinstveno telo. Pomembno je, da najdemo, kar nam najbolj ustreza in ob čemer se dobro počutimo.

Pri izbiri optimalnega časa za zajtrk, upoštevajte naslednje:

Poslušajte svoje telo: Opazujte, kako se počutite po zajtrku ob različnih urah in prilagodite čas glede na vaše energijske nivoje in prebavo.

Eksperimentirajte z različnimi časi: Poskusite zajtrkovati ob različnih urah in beležite svoje počutje, energijo in lakoto skozi dan.

Prilagodite se življenjskemu slogu: Upoštevajte svoj urnik, delovne obveznosti in telesne aktivnosti pri izbiri časa za zajtrk. In če se dobro počutite brez zajtrka v jutranjih urah, je to za vas najbrž najbolje.

Zajtrk da ali ne – odločitev je vaša

Ne glede na to, da je zajtrk koristen obrok dneva, ki pomaga pri presnovi, izboljša koncentracijo in spomin, dvigne energijo in uravnava telesno težo, ga nekateri preskočijo ali prestavijo na poznejšo dopoldansko uro.

Poslušajmo svoje telo in prilagodimo čas zajtrka življenjskemu slogu in morebitnim zdravstvenim stanjem. V vsakem primeru pa naj bo zajtrk hranljiv obrok dneva, za katerega si vzamemo potreben čas in pozornost, četudi je na jedilniku šele ob enajstih dopoldan.